"Zombi polnilo": vse bolj priljubljen, a strašljiv trend

43-letna Sandra iz Los Angelesa je že od svojih dvajsetih let razmišljala o povečanju prsi, a se za operacijo ni odločila, saj je je bilo strah bolečine, dolgega okrevanja in misli, da bi imela v telesu tujek.

Lani je njeno pozornost pritegnil nov izdelek za oblikovanje telesa, ki se vbrizga z injekcijo – brez sintetičnih polnil, brez vsadkov in brez dolgotrajnega okrevanja.

Sandra (ime je zaradi varovanja zasebnosti spremenjeno) je naletela na izdelek, ki ga je mogoče uporabiti hitro, poimenovan alloClae (izgovori se enako kot angleška beseda za glino, op. p.). Zaradi kratkega postopka o njem govorijo kot o "povečanju prsi med odmorom za malico". Vbrizgavanje običajno traja manj kot eno uro, ne zahteva splošne anestezije niti bolnišničnega okolja.

Dejstvo, da alloClae vsebuje maščobno tkivo, pridobljeno od umrlih darovalcev (v strokovni literaturi imenovanih kadavri), je ni motilo. "S tem nisem imela nobenih težav," je povedala za CNN.

Časi se spreminjajo

Zdi se, da podobno razmišlja vse več ljudi v ZDA. Podjetje Tiger Aesthetics, ki proizvaja alloClae, navaja, da je od maja 2025 izdelek prejelo že več kot 2.000 pacientov

Časi se spreminjajo in to, kar je bilo nekoč razumljeno kot spreminjanje telesa, se danes dojema zgolj kot "vzdrževanje". Še nikoli ni bilo tako preprosto korenito spremeniti svojega videza, od preoblikovanja reber do korekcije vek, dviga delov obraza, globinskega liftinga ... Z napredkom znanosti in kirurških tehnik se zdi, da brez konca raste tudi želja po bolj poudarjenih oblinah, napeti koži in izrazitejši čeljustni liniji.

AlloClae je najnovejši opomnik tega trenda. A medtem ko ga številne klinike za estetsko kirurgijo predstavljajo kot najbolj inovativen izdelek nove generacije, ga številni mediji označujejo z izrazi, kot sta "zombi polnilo" ali "injekcije iz trupel".

Če pri iskanju popolnega videza sploh obstaja meja, smo jo morda zdaj dosegli. Kaj pomeni, če družba množično sprejema vbrizgavanje maščobe umrlih darovalcev v estetske namene? Bi lahko alloClae postal tako razširjen kot botoks?

Na koncu je vaše mnenje o alloClaeju morda odvisno predvsem od tega, kakšen odnos imate do smrti.

Vse dostopnejši

AlloClae je bil v ZDA prvič na voljo leta 2024, a takrat le certificiranim plastičnim kirurgom z izkušnjami pri presajanju maščobnega tkiva. Od januarja letos je dostopen širšemu krogu zdravstvenih delavcev, med drugim pomočnikom zdravnikov in medicinskim sestram, specializiranim za estetske posege.

Plastični kirurg iz Los Angelesa dr. Luis Macias je bil med redkimi zdravniki, ki so alloClae prejeli že v začetni fazi in je iz prve roke spremljal hitro rast njegove priljubljenosti.

"Naenkrat moram kupiti veliko injekcijskih brizg in biti ves čas v stiku s predstavnikom podjetja," je povedal v telefonskem pogovoru. "Počutim se, kot da se pogovarjam s prodajalcem Porschejev ... Res je noro."

En odmerek tega pripravka za korekcijo mehkih tkiv stane približno 2.250 ameriških dolarjev (okrog 1.980 evrov).

AlloClae tržijo kot predpripravljeno maščobno tkivo, "presajanje maščobe iz stekleničke" ter ga predstavljajo kot alternativo avtolognemu presajanju maščobe, pri katerem pacientu z liposukcijo odvzamejo lastno maščobno tkivo in ga nato presadijo na drug del telesa.

Dopolnjuje učinek Ozempica

V času, ko zdravila iz skupine agonistov receptorjev GLP-1, kot sta Ozempic in Wegovy, številnim ljudem pomagajo pri izrazitem zmanjšanju telesne teže – jemlje jih že 11 odstotkov Američanov – maščobno tkivo umrlih darovalcev zapolnjuje novonastajajočo tržno nišo.

Dr. Macias pravi, da si številni njegovi pacienti, ki jemljejo zdravila GLP-1, želijo del izgubljene maščobe ponovno pridobiti na izbranih delih telesa.

"Želijo si je v prsih, zadnjici in na obrazu. To so zelo pogosta mesta, kjer po odstranitvi odvečne kože ponovno povečujemo volumen tkiva," je povedal.

Da bi zadostili hitro rastočemu povpraševanju podjetje Tiger Aesthetics po besedah direktorice Caroline Van Hove povečuje proizvodnjo. To se zdi zahtevno, saj je podjetje v celoti odvisno od darovanih teles umrlih.

Dr. Macias pravi, da še ni srečal pacienta, ki bi ga zmotilo, od kod izvira uporabljena maščoba. "Morda zato, ker delam v Los Angelesu," je dejal. "Saj veste, Los Angeles."

Etična vprašanja

Ali družine umrlih in darovalci vedo, da se njihova telesa lahko uporabijo tudi na takšen način? Kratek odgovor je: ne vedno.

Darovanje organov in celotnega telesa pogosto velja za eno najbolj nesebičnih dejanj – za odločitev žalujoče družine, da svojo izgubo spremeni v priložnost za izboljšanje življenja drugih ali za napredek znanstvenih raziskav. Darovanje organov v ZDA strogo ureja zvezna zakonodaja.

Povsem drugače pa je pri darovanju celotnega telesa in bankah človeških tkiv, ki niso namenjena presaditvam. Predpisi se razlikujejo od zvezne države do zvezne države, na zvezni ravni pa trenutno ni obveznega sistema akreditacije ali licenciranja niti za organizacije, ki sprejemajo darovana telesa, niti za banke tkiv, ki niso namenjena presaditvam. Teh tudi ne nadzoruje ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA). To pomeni, da na zvezni ravni večinoma ni nadzora nad več sto ustanovami, ki vsako leto prejmejo več deset tisoč darovanih trupel.

Van Hove je kljub temu področje darovanja celotnega telesa označila za "strogo regulirano".

"Darovalci morajo izpolniti zelo obsežno dokumentacijo, s katero podajo soglasje," je povedala. Preverjanje zdravstvene dokumentacije darovalca in odobritev traja od tri do šest mesecev.

"Seveda na obrazcu ne piše: 'Ali želite svoje organe ali tkivo darovati za alloClae?'" je pojasnila. "Vendar pa lahko darovalec jasno navede, ali želi, da se njegovo telo uporabi izključno za znanstvene ali medicinske raziskave, ali dovoljuje tudi komercialno uporabo oziroma uporabo za dobičkonosne namene, ali pa glede tega nima nobenih omejitev," je povedala za CNN.

Ali je takšna praksa etična, pa je drugo vprašanje – še posebej zato, ker družine darovalcev za telo svojega pokojnega ne prejmejo nobenega plačila.

"Služiti denar na račun altruizma je v resnici njegova izdaja," je o tej industriji dejal Arthur Caplan, profesor bioetike na medicinski fakulteti Univerze v New Yorku. "Po mojem mnenju gre za etični problem."

Kar zadeva povečanje proizvodnje, so v podjetju Tiger Aesthetics za CNN povedali, da sklepajo partnerstva z dodatnimi bankami tkiv po ZDA, da bi pridobili več darovanih trupel, hkrati pa nameravajo razširiti starostna merila za primerne darovalce.

Njihove načrte za širitev je letos poleti nekoliko zapletla odločitev zdravstvenega ministrstva zvezne države New York, ki ni dovolilo distribucije izdelka. New York je ena redkih ameriških zveznih držav, ki od bank tkiv, ki niso namenjena presaditvam, ter vseh, ki razdeljujejo, predelujejo, shranjujejo ali zbirajo človeška tkiva, zahteva posebno dovoljenje. Podjetje Tiger Aesthetics je proti zdravstvenemu ministrstvu vložilo tožbo, v kateri zahteva najmanj 500.000 dolarjev odškodnine zaradi izgubljenih prihodkov ter sodno ugotovitev, da newyorška ureditev za banke tkiv ne velja za izdelke, pridobljene iz maščobnega tkiva, kakršen je alloClae.

"Mastno, grudasto in rumeno"

Jackelin Cruz, pacientka dr. Maciasa, je povedala, da se ji je zamisel o uporabi maščobnega tkiva umrlih darovalcev sprva zdela malce nenavadna. Pomirilo pa jo je dejstvo, da se po navedbah podjetja Tiger Aesthetics med proizvodnim postopkom iz darovanega maščobnega tkiva odstrani DNK darovalca.

Cruz, 60-letna gospodinja iz Los Angelesa, je v ordinaciji dr. Maciasa čakala na svoj običajni tretma z botoksom in laserjem, ko je opazila brošuro o alloClaeju.

Že nekaj časa je razmišljala o povečanju volumna zadnjice. Včasih ji je bilo celo nerodno hoditi pred možem, zato si je okoli pasu raje zavezala jopico. Toda dr. Macias ji je povedal, da je preveč vitka za klasični brazilski dvig zadnjice, pri katerem se uporablja pacientova lastna maščoba. Tudi če bi je imela dovolj, je ni prepričalo dolgo okrevanje po operaciji.

Namesto tega jo je prepričal alloClae, predvsem zaradi kratkega okrevanja in možnosti, da se želena oblika doseže postopoma z več injekcijami. Na koncu je opravila dva posega, ki sta jo skupaj stala nekaj manj kot 50.000 ameriških dolarjev (dobrih 42 tisoč evrov). Z rezultatom je bila tako zadovoljna, da razmišlja o uporabi alloClaeja tudi na drugih delih telesa.

Sandra je medtem za 50 kubičnih centimetrov alloClaeja v vsaki dojki odštela 13.000 dolarjev (dobrih 11 tisoč evrov). Menila je, da je dobro opravila nakup, saj ji je kirurg zaradi večje količine priznal popust. Kmalu po posegu pa so se pojavili zapleti.

Približno dva meseca po povečanju prsi je začela čutiti bolečine v desni dojki, koža pa je postajala rumenkastorjava in vijolična, podobno kot pri modrici. V dojki je tipala zatrdline, kirurg pa ji je pozneje povedal, da gre za nekrozo maščobnega tkiva. Vbrizgano maščobno tkivo se namreč ni ustrezno prekrvavilo oziroma ni prišlo do procesa nastanka novih krvnih žil, zato je začelo odmirati. Nekega dne je po prhanju opazila, da iz mesta vboda na desni dojki izteka rumenkasta tekočina.

"Videti je bilo natanko tako kot alloClae," je povedala. "Bilo je mastno, grudasto in rumeno."

Po besedah Caroline Van Hove podjetje Tiger Aesthetics doslej nima potrjenih primerov zavrnitve presadka ali okužbe, povezane z alloClaejem. Podrobnosti Sandrinega primera ni želela komentirati, saj ga je obravnavala služba za zagotavljanje kakovosti, poudarila pa je, da je pri takšnih posegih izjemno pomembna tehnika vbrizgavanja.

Tudi klasično presajanje pacientove lastne maščobe sicer prinaša tveganje za nekrozo maščobnega tkiva. Neposredna primerjava obeh metod pa za zdaj ni mogoča, saj ni objavljenih študij, ki bi ju primerjale.

Sandri so ciste uspešno odstranili, vendar pravi, da v prsih še vedno čuti zatrdline. Zdravniki so ji povedali, da bo morda potrebovala operacijo, s katero bodo odstranili preostanek alloClaeja.

Novi botoks?

Ko je dr. Macias začel uporabljati tovrstne pripravke, se je pripravil na to, da bodo ljudje zgroženi nad zamislijo o "vbrizgavanju maščobe umrlih ljudi v telo živih".

"Iz neznanega razloga mi tega skoraj nikoli ni bilo treba posebej razlagati," je povedal.

Po mnenju kulturne kritičarke in avtorice knjig o lepotni industriji Arabelle Sicardi prav dejstvo, da poseg skoraj ne zahteva okrevanja, ustvarja nekakšno kognitivno disonanco glede njegove sestave. "To kaže, da dajemo udobje in priročnost pred spoštovanje do posmrtnih ostankov," je dejala Sicardi. "To je le nova različica zelo starega nagona. Ljudje so nekoč jedli trupla. Danes si njihove dele vbrizgavamo v svoja telesa." AlloClae je označila za "grozljivo priročen" izdelek in ga primerjala z motivi iz telesne grozljivke The Substance režiserke Coralie Fargeat iz leta 2024.

Van Hove pa je prepričana, da ima pripravek svetlo prihodnost. Za takšno napoved ima dobre razloge, saj že desetletja deluje v vrhu industrije estetske medicine.

"Polnila, botoks, laserski posegi – vse to je bilo nekoč označeno za nekaj skrajnega zgolj zato, ker je bilo novo," je dejala. "Ljudje danes ne iščejo le načinov, kako živeti dlje in bolje, temveč tudi, kako ob podaljševanju življenjske dobe dobro izgledati in se počutiti kar najbolje," je poudarila.